Obravnave · TOČKA

Visceralne manipulacije

Beseda »viscera« se nanaša na notranje organe, kot so jetra, maternica, ledvice, srce, črevesje …

Anatomski prikaz notranjih organov

Visceralne manipulacije je razvil francoski osteopat in fizioterapevt Jean-Pierre Barral. Gre za nežno manualno metodo, ki se osredotoča na gibljivost notranjih organov, njihovih fascialnih ovojnic, vezi in drugih podpornih struktur, kar prispeva k večji sproščenosti tkiv, zmanjšanju bolečine, bolj uravnoteženi telesni drži ter splošnemu občutku vitalnosti.

Notranji organi niso nepremični. Pri vsakem dihu, gibanju in spremembi telesnega položaja se neprestano premikajo ter usklajeno sodelujejo z mišicami, diafragmo, hrbtenico in fascialnim sistemom. Kadar zaradi operacij, brazgotin, zarastlin, poškodb, vnetij ali dolgotrajnega stresa izgubijo svojo naravno gibljivost, lahko telo začne razvijati kompenzacijske vzorce, ki se pogosto kažejo kot bolečine ali funkcionalne težave tudi daleč od njihovega izvora.

Terapevt z natančno palpacijo ocenjuje kakovost gibanja organov in fascij ter z nežnimi manualnimi tehnikami podpira ponovno vzpostavitev njihove naravne mobilnosti. Cilj terapije ni zdravljenje zgolj posameznega organa, temveč izboljšanje medsebojnega sodelovanja vseh telesnih sistemov.

Kaj pomeni biodinamični pristop?

Biodinamični pristop visceralnim manipulacijam doda širši pogled na človeka. Poleg anatomije in gibljivosti organov upošteva tudi delovanje avtonomnega živčnega sistema, kakovost telesnih tekočin, fascialnega sistema ter naravno sposobnost organizma za prilagajanje in okrevanje.

Visceralne manipulacije pri svojem delu ne uporabljam kot ločene terapije, temveč jih po potrebi vključujem v biodinamično kraniosakralno obravnavo. Izbira tehnik je vedno prilagojena posamezniku in predstavlja del celostnega terapevtskega pristopa.

Pri katerih težavah se visceralne manipulacije najpogosteje uporabljajo?

Visceralne manipulacije se uporabljajo kot dopolnilna manualna obravnava pri različnih funkcionalnih težavah, zlasti kadar imajo pomembno vlogo fascije, brazgotine ali zmanjšana gibljivost notranjih organov.

Najpogosteje jih vključujemo pri:

  • kroničnih bolečinah v hrbtu, vratu, ramenih in medenici,
  • napihnjenosti, zaprtju, refluksu, zgagi in drugih prebavnih težavah,
  • brazgotinah in zarastlinah po operacijah ali poškodbah,
  • bolečinah po carskem rezu ali drugih abdominalnih operacijah,
  • težavah medeničnega dna in kroničnih bolečinah v medenici,
  • predmenopavzi, menopavzi in funkcionalnih hormonskih težavah,
  • športnih poškodbah in omejeni gibljivosti diafragme ali prsnega koša,
  • kroničnem stresu, izgorelosti in dolgotrajni aktivaciji avtonomnega živčnega sistema,
  • podpori okrevanju po poškodbah in travmatičnih dogodkih.
Naslednji korak

Ustavite se.
Prisluhnite sebi.

Za vprašanja ali dogovor o obisku mi pišite. Skupaj lahko preveriva, kateri pristop je za vas primeren.